Meni

Kmetija Ehrensberg

Kmetija Ehrensberg - vzor za biotsko raznovrstnost

V odmaknjenem Ehrensbergu HiPP preizkuša okoljske ukrepe za izboljšanje biotske raznovrstnosti. HiPP-ov cilj je, do leta 2015 to ekološko kmetijo upravljati na trajnosten in učinkovit način kot vzorčni obrat. V prihodnosti naj bi kmetija služila kot model za HiPP-ove pridelovalce.  

Želimo pokazati, kako je trajnostnost in zaščito biotske raznovrstnosti moč vključiti v vsakodnevno delo na kmetiji.

Naš cilj je ta vzorčni obrat upravljati na trajnosten in učinkovit način.

V prihodnosti naj bi kmetija služila kot model za HiPP-ove pridelovalce.

Stare pasme, kakršna je govedo pasme Braunvieh (le 500 jih je še na Bavarskem), zagotavljajo gensko raznolikost.

Ekološko slama, kamena moka, hlevski gnoj in druge naravne metode izboljšujejo rodovitnosti tal.

Novi habitati nastanejo iz gozdnih pašnikov, vrst dreves, pregraj za zaščito divjih živali (npr. za zaščito ogroženega rjavega srakopera), živih mej iz odmrlega lesa, korenik in cvetočih pasov na robovih polj in na travnikih.

Načrt za obdelovanje zemlje in zbiranje znanstvenih podatkov

Naravni dejavniki, ki so odločilni pri izbiri lokacije kmetij in kmetijskih površin, proizvajajo konkretne predloge za izboljšanje raznolikosti vrst in ohranjanje narave. Pri tem projektu sodelujemo z združenjem Bioland, Tehniško univerzo v Münchnu in Tehniško univerzo v Hannovru, pa tudi Bavarskim svetom za zaščito ptic.

Stare pasme na kmetiji

  • ovce pasme Skudde
    pasma piščancev Appenzeller Spitzhauben

    Da bi povečali raznolikost vrst, so na kmetiji našle svoj dom redke stare pasme: originalno govedo pasme Braunvieh, od katerega je na Bavarskem le še 500 živali, ovce pasme Skudden (trenutno 1000 živali v Nemčiji) in stara pasma piščancev Appenzeller Spitzhauben.

Življenjski prostor za ogrožene vrste na »Rdečem seznamu«

  • govedo originalne pasme Braunvieh

    Glede na Rdeči seznam ogroženih rejnih živali je govedo originalne pasme Braunvieh »zelo ogroženo«. Na kmetiji Ehrensberg, HiPP-ovem vzorčnem projektu za trajnostno kmetovanje, za pasmo skrbimo, kot je za to pasmo primerno. Govedo originalne pasme Braunvieh izvira iz tako imenovanega goveda »Torfrind«, ki se je pred več kot 2000 leti paslo ob jezerih na robu Alp.

    Hribski urh

    V sodelovanju z Bavarskim svetom za zaščito ptic (LBV) so na kmetiji Ehrensberg izvedli različne projekte repopulacije z namenom ponovnega naseljevanja živali, kot so fazani, pegaste sove, hribski urhi in pezdirki.

    Redek rjavi srakoper je kot ptica, ki živi v živih mejah, pomemben za neokrnjen ekosistem.

    Rjavi srakoper je pomembna vrsta za neokrnjen ekosistem. Zaradi intenzivnega kmetovanja pticam čedalje bolj primanjkuje živih mej in grmovja kot njihovega naravnega habitata. Medtem je bil rjavi srakoper uvrščen tudi že na seznam ogroženih vrst. Ta redka ptica je najbolj znana po tem, da svoje žrtve nabode na trnje. Po ljudskem verovanju vedno zbere devet žuželk in jih šele nato poje. HiPP je na kmetiji Ehrensberg za rjavega srakopera ustvaril nove habitate in v okviru akcij, izvedenih s strani pripravnikov, iz odmrlega lesa (vej in vejic) ustvaril tudi žive meje na robovih polj.

Zavetišče za ogrožene živali

  • Hotel za žuželke in zavetje za martinčke sta zasnovana kot rešitev za pomanjkanje naravnih domov za te živali. Po kmetiji smo porazdelili tudi valilnice oziroma gnezdilnice, saj tu vlada pomanjkanje naravnih lukenj za sove, škorce, hišne lastovke, vrabce, sinice, sokole in netopirje

    Gnezdilnice oziroma valilnice, narejene iz naravnih debel, naj bi postovkam in lesnim sovam služile kot gnezdišča. Žal je danes običajno, da se odmrli les (naravna gnezdišča za številne ptice) odstranjuje iz gozdov, zato smo pticam kot alternativo ponudili gnezdilnice.

     

    Marsikdo bi lahko živel brez medu, ne pa tudi brez čebel. Te žuželke nam ne le priskrbijo sladek namaz za kruh, ampak predvsem oprašujejo cvetove, s čimer zagotavljajo obstoj rastlin in dobre poljščine. Brez njih bi bila letina sadja ogrožena. Ko čebele umrejo ali zbolijo, to vpliva na vse nas. To je razlog, da HiPP s pomočjo projektov biotske raznovrstnosti sodeluje tudi pri ohranjanju naravnih habitatov čebel. Kmetija Ehrensberg je zdaj tudi dom šestih čebeljih kolonij, ki smo si jih omislili kot odziv na dramatičen propad čebeljih populacij.

Ustvarjanje novih ekosistemov

  • Novi ekosistemi, kot so vrste dreves, zaščitne žive meje (npr. za rjavega srakopera), žive meje iz odmrlega lesa, korenike in cvetoče zaplate na robovih polj in travnikih, so bili ustvarjene kot habitati za plazilce, ptice, male sesalce in žuželke. Pri živih mejah iz odmrlega lesa ne gre za to, da bi ustvarjali nove žive meje, ampak za to, da pustimo, da nastanejo s pomočjo vetra in leta semen. Veje, vejice in palice se nakopičijo kot nekakšna ohlapna stena, ki hkrati nudi tudi zaščito rastočim rastlinam. Po eni strani so prednost takšnih konstrukcij nizki stroški izdelave, po drugi strani pa to, da ohlapno nakopičen odmrli les nudi dom številnim redkim vrstam.

    Pri klasičnem kmetovanju so polja in travniki z namenom čim večjega izkoristka oziroma pridelka zasajeni čisto do roba gozda. V podporo biotske raznovrstnosti in trajnostnosti smo zasadili divje žive meje z odmrlim lesom in avtohtone divje rože. Te živalim nudijo prostor za življenje, govedu pa zaščito pred vetrom, poleg tega pa zmanjšujejo tudi erozijo tal.

    Trije elementi trajnostnega kmetovanja na kmetiji Ehrensberg: starodavna pasma na pašniku, rob njive na katerem je zasajen odmrli les in naravno zavetišče za živali v bukovem gozdu (evropska bukev).

Izboljšanje kakovosti tal

Kar se tiče izboljšanje rodovitnosti tal, smo v okviru vzorčnega projekta preizkusili različne metode, na primer uporabo kamene moke za vezavo amoniaka, hlevski gnoj in druge naravne metode. Poslužujemo se tudi različnih ukrepov, ki pripomorejo k zdravju živali –uporabljamo na primer učinkovite mikroorganizme in ekološko slamo kot steljo.