Optimiranje oskrbe s hranili

Optimiranje oskrbe s hranili v zgodnjem otroštvu

Prvo leto življenja je minilo, starši so naredili pomembne odločitve glede otrokove prehrane, toda še zmeraj se bodo srečevali s pomembnimi odločitvami o njegovi prehrani.  V prvem letu življenja je dojenček  prešel od  prehrane, ki je sestavljena le iz mleka, na mešano prehrano, kjer ima mleko še zmeraj pomembno vlogo.

Mleko naj bi ostalo sestavina dnevne prehrane  tudi v otroštvu. Zakaj je to tako? Mleko nas oskrbuje s pomembnimi hranili, je zadostna oskrba, ki bi jo težko nadomestili s preostalo hrano.  Toda ali je sestava kravjega mleka res najboljši vir hranil za malčke?  Kakšna  je prehrana naših malčkov danes? Katere so slabosti in kakšne so možne rešitve?

Hranjenje malčkov - izziv za starše

Cilji za zdrav način življenja v kasnejšem življenju so postavljeni v otroštvu. To sooča starše z izzivom iskanja ravnovesja med visoko hranljivo hrano, zdravo rastjo in privlačno hrano za njihove otroke. Da je takšno ravnovesje res izziv za starše in otroka, je pokazalo prehransko poročilo, ki ga je leta 2008 objavila Nemška nutricionistična organizacija.

Potrošniško poročilo  je pokazalo nevarna hranila

Glede na to poročilo  izbira hrane in potemtakem tudi oskrba s hranili  nista najboljši. [DGE: Ernährungsb­ericht 2008. Bonn]. Prehransko poročilo temelji na podatkih  ”Potrošniške študije za določitev hranjenja dojenčkov in malčkov (VELS)”, v kateri so preučevali več kot sedemsto otrok starih med šest mesecev in pet let. Povprečna beljakovinska oskrba je bila dva- ali trikrat večja kot je priporočeno.  Oskrba z nasičenimi maščobnimi kislinami je bila tudi previsoka, okrog 55% celotne maščobne količine. Po drugi strani pa malčki dobijo v povprečju izrazito premalo nenasičenih maščobnih kislin. Razen tega je bila tudi raven vitaminov C, D, E , folne kisline kot tudi kalcija in železa  nižja kot je priporočeno.  Kakorkoli, ne najboljša oskrba s hranili ni edin problem.

Stari med tri in šest let in že debelušni

Prekomerna teža in debelost sta naraščajoč problem celo med malčki in predšolskimi otroki. Rezultati raziskave o zdravju otrok in mladostnikov (KiGGS), ki jo je vodil Inštitut Roberta Kocha, s podatki več kot sedemnajst tisočih otrok in mladostnikov, so pokazali, da ima  15% otrok prekomerno telesno težo in da je 6% otrok pravzaprav zelo debelih.  Med otroci starimi med tri in šest let  se 9% otrok že  bori s prekomerno telesno težo  in  2,9 % je debelih [Kurth et al. 2007]. Zato starši potrebujejo pomoč!

Beljakovine- dejavnik tveganja za debelost med malčki

Najnovejše ugotovitve raziskav so pokazale, da prehrana malčkov, še posebej oskrba z beljakovinami, lahko ima negativen vpliv na razvoj telesne teže. Rezultati Dortmundske prehranske in  antropometrične longitudinalno oblikovane študije (DONALD študija) Inštituta za otroško prehrano so npr. pokazali, da imajo  otroci z visoko beljakovinsko oskrbo v drugem letu življenja  indeks telesne mase (ITM) ali delež  telesnih  maščob nad 75. percentilov v sedmem letu starosti[Günther et al. 2007 a]. Zaradi tega visoka oskrba z živalskimi beljakovinami (8,4% celotne dnevne oskrbe z energijo), še posebej iz mleka in mlečnih proizvodov ( 4,4% celotne dnevne oskrbe z energijo)  pri starosti dvanajst mesecev korelira z deležem telesnih maščob, ki je povprečno za en odstotek višji pri sedmem letu starosti v primerjavi z otroci z nižjo beljakovinsko oskrbo. Razpravljali so tudi o osnovni mehanski reakciji, povišanem izločanju inzulina in » inzulinu podobnemu rastnemu faktorju« (IGF-1), ki je posledica povišanega beljakovinskega vnosa. Ta rastni faktor je bistven za rast mišičevja in kosti, pomaga tudi pri proizvajanju maščobnih celic [Günther et al. 2007 b].

Strokovnjaki gledajo na situacijo kritično

»Neuravnotežena oskrba s hranili v zgodnjem otroštvu ima lahko negativen vpliv na otrokov nadaljnji razvoj«, pravi profesor Wabitsch, pediater in predstojnik oddelka za pediatrično endokrinologijo in diabetologijo  v Univerzitetnem kliničnem centru Ulm. »Imamo preveliko ponudbo beljakovin, nasičenih maščobnih kislin in natrija. Po drugi strani pa so tukaj primanjkljaji z ozirom na nenasičene maščobne kisline, železo, jod, folno kislino in vitamin D.« Poleg tega so sedanje študije pokazale, da obstaja korelacija med zgodnjo visoko oskrbo s proteini in kasnejšim tveganjem za debelost. »  Zgodnje otroštvo bi naj bila občutljiva doba, v kateri so ti učinki še posebej močni, včasih z resnimi dolgoročnimi posledicami.

Profesor Martin Wabitsch vidi uživanje nizko beljakovinske hrane, kot pomemben prispevek k optimiranju predpisanega hranjenja otrok. En ukrep bi lahko zagotovili s tako imenovanimi posebnimi vrstami mleka za otroke. Ta imajo vsebnost beljakovin, ki je primerna za otroke in hkrati zagotavlja tudi pogosto primanjkujoča hranila kot so železo, jod, vitamin D in nenasičene maščobne kisline. Nizka vsebnost beljakovin v posebnih vrstah mleka za otroke lahko pomaga zmanjšati prekoračenje oskrbe z beljakovinami  pri otrocih kot tudi možno tveganje za debelost.

Vir: Dr. Kristin Ritzenthaler
HiPP Nutritional Science

Reference:

Günther ALB, Remer T, Kroke A et al.: Early protein intake and later obesity risk: which protein sources at which time points throughout infancy and childhood are important for body mass index and body fat percentage at 7 y of age? AM J Clin Nutr 2007(a); 86: 1765-72

Günther ALB, Buyken AE, Kroke A: Protein intake during the period of complementary feeding and early childhood and the association with body mass index and percentage body fat at 7 y of age. Am J Clin Nutr 2007(b); 85:1626-33

Kersting M, Bergmann K. Die Zufuhr von Kalzium und Vitamin D – Ergebnisse der DON­ALD-Studie. Kinderärtztliche Praxis 2008 79: 296-9.

Kurth BM, Schaffrath Rosario A: Die Verbreitung von Übergewicht und Adipositas bei Kindern und Jugendlichen in Deutschland. Bundesgesundheitsbl Gesundheitsforsch Gesund-heitsschutz 2007; 50: 736-43