Carski rez - drugačen začetek življenja

Carski rez: Spremenjena črevesna flora – večje tveganje za bolezni

Piše:  Katharina Meichsner, Dipl. oec. troph., Pfaffenhofen, Germany, Prevod: Anja Špari Leben

V Evropi in po vsem svetu se je število rojstev s carskim rezom v zadnjih 20 letih znatno povečalo. Carski rez velja za rutinsko operacijo - kratkoročni in dolgoročni učinki na dojenčka pa so pogosto podcenjeni. Dojenčki, rojeni s carskim rezom, imajo večje tveganje za številne motnje imunskega sistema. Zdi se, da ima spremenjena črevesna flora (mikrobiota) ključno vlogo. 

V Sloveniji je v zadnjih dveh desetletjih zelo porasel delež otrok, rojenih s carskim rezom. V zadnjih letih ne beležimo več tako strmega trenda naraščanja deleža carskih rezov, je pa na ta način rojen že več kot vsak peti otrok, a se še vedno uvrščamo pod povprečje članic EU1.

V letu 2011 je bilo v Nemčiji izvedenih s carskim rezom več kot tretjina porodov2. Manj kot 10 % carskih rezov je bilo nujnih (absolutna indikacija)3 in le v 2 – 3 % primerov je bil carski rez »izbran« 4, 5.

Namen tega članka ni razpravljati o zelo zapletenih vzrokih za povečanje stopnje porodov s carskim rezom, temveč preučuje učinke carskega reza na zdravje dojenčka. 

Carski rez - drugačen začetek življenja!

Črevesna flora otrok, rojenih s carskim rezom, se bistveno razlikuje od flore dojenčkov rojenih po naravni poti (vaginalni porod)6. V črevesju imajo dojenčki rojeni s carskim rezom do trikrat nižjo bakterijsko gostoto7 - zlasti manj laktobacilov, bakterioidet in bifidobakterij8. Pri otrocih, rojenih s carskim rezom, primanjkuje koristnih mikroorganizmov vaginalne flore, sestavljene pretežno iz laktobacilov. Namesto tega v mikrobioti dojenčka prevladuje dermalna flora matere. Poleg tega pride otrok ob rojstvu v operacijski dvorani, v stik le z majhnim številom bakterij - predvsem tistimi, ki so prisotne v bolnišničnem okolju. Pogosto pa začetno bakterijsko kolonizacijo črevesja novorojenčka dodatno ovira dajanje antibiotikov, prav tako pa je nižji tudi odstotek dojenja. Vsi ti dejavniki prispevajo k motnjam ali zamudam pri »normalni« kolonizaciji črevesja7, 9, 10.

Zakaj je zgodnja črevesna mikroflora tako pomembna?

Začetna kolonizacija z bakterijami vpliva na nadaljnji razvoj črevesne flore, kar pa je osnova za zdravo črevesno floro za življenje11. Imunski sistem se izoblikuje in napolni v času od rojstva in v prvih letih življenja. Spremembe v črevesni flori, ki jih povzroči carski rez, lahko vztrajajo tja do 7. leta življenja8, 10., po tem, pa dokaj stabilna črevesna flora ostane nespremenjena do srednjih let12.

Dojenčki, rojeni s carskim rezom, so bolj dovzetni za številne bolezni

Spremenjena črevesna flora je eden od razlogov, da dojenčki, rojeni s carskim rezom, razvijejo močnejši imunski odziv in znatno pogosteje trpijo zaradi bolezni imunskega sistema, kot so alergije8, 10, 13, driska9, bolezni dihal14, celiakijo10 in diabetes tipa 110,15.

Optimalna prehrana za dojenčke rojene s carskim rezom

Dojenje je pomembno, zlasti za dojenčke, rojene s carskim rezom. Pre- in probiotiki, ki jih vsebuje materino mleko, optimalno podpirajo razvoj črevesne flore. Zaradi pooperativne oskrbe matere in otroka ali zaradi odsotnosti naravnega poroda, kar privede do manjše proizvodnje mleka, se dojenčki rojeni s carskim rezom, redkeje dojijo16, 17. Če dojenje ni mogoče, naj dojenčki dobijo mlečno formulo, ki vsebuje tudi pre- in probiotike, kar prispeva k nadomeščanju pomanjkanja laktobacilov: Tako na primer HiPP Combiotic® začetna formule za dojenčke vsebuje probiotične kulture Lactobacillus fermentum in prebiotike (GOS). Varnost in pozitivni učinki te kombinacije so klinično potrjeni, kot npr. zmanjšanje drisk18, 19.

Viri

  1. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/2.2_porodi_in_rojstva_2018_koncna2.pdf
  2. Statistisches Bundesamt (Destatis) 2012, Krankenhausstatistik
  3. DGGG, AWMF 2010, Absolute und relative Indikationen zur Sectio caesarea
  4. Bertelsmann-Stiftung 2012, Faktencheck Gesundheit
  5. Lutz, U. & Kolip, P. 2006, Die GEK-Kaiserschnittstudie. Schriftenreihe zur Gesundheitsanalyse, Band 42. St. Augustin: Asgard
  6. Grönlund MM et al., Gut Microbes 2011; 2:4
  7. Huurre A et al. Neonatology 2008; 93: 236–240
  8. Renz-Polster H et al. Clin Exp Allergy 2005; 35: 1466–1472
  9. Laubereau B et al., Arch Dis Child 2004; 89: 993–997
  10. Cho C & Norman M Am J Obstet Gynecol. Aug 2012, [Epub ahead of print]
  11. Salminen S & Tang M Pediatric Nutrition in Practice, 2008; 80-84
  12. Mitsuoka, zitiert in: Schulze et al.: Probiotika; Thieme 2008: 14-18
  13. Eggesbo M et al. J Allergy Clin Immunol 2003; 112: 420–426
  14. De Luca R et al. Pediatrics 2009; 123: e, 1064–1071
  15. Bonifacio E et al. Diabetes 2011; 60: 3300–3306
  16. Zanardo V et al. Birth 2010; 37: 275–279
  17. Poets CF & Abele H Monatsschr Kinderheilkd 2012; 160: 1196–1203
  18. Gil-Campos M et al. Pharmacol Res 2012; 65: 231–238

Maldonado et al. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2012; 54: 55-61