Meni

Pogosto zastavljena vprašanja na dermatoloških klinikah

Na vprašanja odgovarja dr. Christina Schnopp

Dermatološka in alergološka klinika in poliklinika, TU München

Zakaj je otroška koža tako posebna? Ali lahko za nego kože mojega dojenčka uporabljam običajne izdelke ali pa otroška koža potrebuje posebne izdelke?

Zdravi dojenčki so že rojeni z relativno dobro razvito kožo. Vendar pa so v prvih nekaj mesecih otrokovega življenja zgornje plasti kože in še posebej poroženela plast, ki igra pomembno vlogo kot kožna bariera, veliko tanjši od plasti kože pri odraslih1,2. Kožne celice so manjše in se delijo hitreje2, žleze lojnice in znojnice še niso popolnoma razvite3, zato na primer tudi še ni čisto razvita funkcija znojenja, vsebnost maščobe v zgornji plasti kože pa je nižja2.

Te strukturne razlike lahko povečajo prepustnost otroške kože. Transepidermalna izguba vode ("transepidermalna" pomeni "skozi povrhnjico") kot znak barierne funkcije otroške kože v prvem letu močno niha (občasno je koža "manj vodotesna"). Razvoj barierne funkcije kože traja vsaj do dopolnjenega prvega leta otrokovega življenja.

V primerjavi s kožo odraslih ljudi lahko otroška koža v krajšem časa absorbira več vlage, lahko pa jo tudi hitreje izgubi. Eden od možnih razlogov za to je nižja raven naravnih vlažilnih faktorjev v zgornjem sloju kože pri dojenčkih, mlajših od enega leta4. Hkrati z višjim odstotkom vode v zgornji plasti pa ima otroška koža tudi izrazitejšo (mikro) strukturo, kar poveča razmerje med površine kože in telesno maso.

V prvih nekaj dneh po rojstvu se mora otroška koža namesto na mokro okolje privaditi na suho okolje. V tem času novorojenček izgubi tako imenovano sirasto maz, mešanico maščob in odmrlih kožnih celic, ki je služila kot zaščitna plast v maternici. Od drugega tedna dalje se vsebnost vode v zgornjem sloju kože hitro veča.

pH-vrednost novorojenčkove kože je nevtralna (verjetno zaradi blago alkalne amnionske tekočine), v prvih nekaj dneh se zmanjšuje, ne da bi čisto dosegla vrednosti odraslih oseb v smislu zaščitnega kislinskega lipidnega dvosloja5. Višja pH-vrednost negativno vpliva na različne encime, ki skrbijo za ohranjanje barierne funkcije, kar pa lahko povzroči razdraženo kožo, še posebej v predelu plenice.

Zaradi vsega omenjenega za izdelke za nego otroške kože veljajo posebne zahteve. Ker je koža lahko prepustnejša in ker je razmerje med telesno površino in težo veliko večje kot pri odraslih, morajo biti sestavine v izdelkih za nego otroške kože popolnoma varne. Prav tako se je treba izogibati vsemu, kar bi lahko poškodovalo kožno bariero ali pa oviralo njen razvoj, npr. s spreminjanjem pH-vrednosti ali raztapljanjem kožnih maščob.

Običajna mila v kosu (bazična) učinkujejo na kožne maščobe in zato niso primerne za dojenčke.

1) Evans NJ, Rutter N. Development of the epidermis in the newborn. Biol  Neonate 1986; 49: 74-80.

2) Stamatas GN, Nikolovski J, Luedtke MA et al. Infant skin microstructure assessed in vivo differs from adult skin in organization and at the cellular level. Pediatr Dermatol 2010; 27: 125-31.

3) Agache P, Blanc D, Barrand C et al. Sebum levels during the first year of life. Br J Dermatol 1980; 103: 643-9.

4) Nikolovski J, Stamatas GN, Kollias N et al. Barrier function and water-holding and transport properties of infant stratum corneum are different from adult and continue to develop through the first year of life. J Invest Dermatol 2008; 128: 1728-36.

5) Stamatas GN, Nikolovski J, Mack MC et al. Infant skin physiology and development during the first years of life: a review of recent findings based on in vivo studies. Int J Cosmet Sci 2011; 33: 17-24.