Probiotiki in prebiotiki za dojenčke in malčke

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki pomembno vplivajo na zdravje črevesja. Ker probiotike najdemo tudi v materinem mleku, imajo dojeni otroci od njih veliko koristi. Nedojeni ali delno dojeni dojenčki pa za vzpostavitev uravnotežene črevesne mikrobiote pogosto potrebujejo dodatno podporo. Preberite si več o vlogi probiotikov pri prebavi in njihovi uporabi pri dojenčkih.

Kaj so probiotiki?
Otrokov mikrobiom
Koristi probiotikov za dojenčke
Probiotična in prebiotična živila
Tveganja in neželeni učinki probiotikov pri dojenčkih
Pogosta vprašanja

V črevesni sluznici se nahajajo številni koristni mikroorganizmi, ki služijo kot ščit pred patogenimi bakterijami in virusi. Da bi črevesni mikrobiom lahko opravljal svojo funkcijo, potrebuje veliko različnih bakterijskih kultur.

Bifidobakterije so primer bakterij, ki so v črevesju še posebej koristne. Tako kot vse probiotične kulture so tudi bifidobakterije sposobne prebavljati oligosaharide materinega mleka (kompleksne sestavljene sladkorje) in jih tako razgraditi na najmanjše dele. Te majhne gradnike lahko nato kot vir energije uporabijo tudi drugi bakterijski sevi. Bifidobakterije so zato še posebej pomembne za zdrav in popolnoma delujoč mikrobiom.

Prebiotiki so vir energije za mikroorganizme, ki sestavljajo mikrobiom. To niso živi organizmi, temveč vlaknine. Te vlaknine lahko bakterije uporabijo kot vir hrane, kar jim zagotavlja energijo in omogoča razmnoževanje. Med prebiotike spadajo:

• galaktooligosaharidi,
• fruktooligosaharidi,
• oligosaharidi materinega mleka, ki so sestavni del zrelega materinega mleka.

Poleg tega prebiotiki tudi sami aktivno sodelujejo pri krepitvi črevesne mikrobiote, njihov vpliv na imunski sistem pa je trenutno predmet številnih raziskav.

Mikrobiom – raznolike bakterijske kulture črevesne sluznice – s pomočjo probiotikov in prebiotikov pomembno prispeva k ohranjanju zdravja celega telesa. V črevesju probiotiki s presnovo prebiotikov tvorijo snovi, ki imajo pomembno vlogo pri zapletenih presnovnih procesih v telesu (npr. kratkoverižne maščobne kisline). Kisla pH-vrednost zdrave črevesne sluznice prav tako pomaga pri preprečevanju razmnoževanja patogenih (bolezenskih) mikrobov.

Če so med porodom potrebni antibiotiki, kar se pogosto zgodi pri carskem rezu, se materin mikrobiom spremeni. To pa pomeni, da se na otroka prenese mešanica bakterijskih kultur, ki je v manjšem ravnovesju. Tako kot carski rez, so antibiotiki v splošnem medicinsko potreben ukrep, ki se mu je težko izogniti. Z mislijo na otrokovo črevesno zdravje v prihodnosti pa je pomembno razumeti, da je kolonizacija prebavnega trakta v tem primeru nekoliko drugačna. Vse skupaj lahko namreč povzroči pogostejše trebušne krče ali zaprtje v prvih tednih otrokovega življenja.

Raziskave so pokazale, da se sestava mikrobioma spreminja tudi med generacijami. Spreminjajo se prehranjevalne navade in probiotična živila, kot na primer sveže kislo zelje, ki so bila nekoč zelo pogosta, so sedaj redkeje na krožniku. To pojasnjuje nekatere pogostejše prebavne težave, ki so iz generacije v generacijo opaznejše.

Vzpostavljanje vezi med materjo in otrokom prek neposrednega stika kože s kožo v porodni sobi se izvaja šele nekaj let in še ni standardna praksa v vseh porodnišnicah. Pri vaginalnih porodih, kjer se mikrobiom lahko prenaša skozi več generacij, pa je situacija drugačna.

Dojeni dojenčki z materinim mlekom probiotike dobijo po naravni poti v optimalni sestavi, ki je individualno prilagojena otroku. Zaradi genetskih dispozicij matere se lahko zgodi, da nekaterih bakterijskih sevov mati ne zagotavlja in tako ne morejo preiti v materino mleko. Posledično je lahko mikrobiom dojenih otrok tudi v manjšem ravnovesju in imajo otroci zato težave s trebušnimi bolečinami in napenjanjem.

Vloga probiotikov in prebiotikov pri prebavi

Probiotiki vplivajo na obstoječi mikrobiomom, lahko imajo pozitiven učinek na rast koristnih bakterij in tvorijo snovi, ki ugodno vplivajo na črevesno okolje. S tem postavljajo temelje za zdravo črevesno mikrobioto, ki je bistvenega pomena za močan imunski sistem.

Prebiotiki služijo predvsem kot hrana za koristne črevesne bakterije, en izmed njihovih možnih učinkov pa je tudi mehčanje blata. V primeru zaprtja in trdega blata je zato uživanje prebiotikov lahko koristno.

Če povzamemo: probiotiki in prebiotiki so pomemben del optimalno delujočega črevesnega mikrobioma. Idealna kolonizacija otrokove črevesne mikrobiote se odraža v prebavi, pri kateri:

• so napenjanje in trebušni krči manj pogosti,
• je blato mehko, vendar oblikovano; to velja za dojenčke od obdobja uvajanja nadomestne hrane naprej in dojenčke, ki jih hranimo z nadomestki materinega mleka,
• ni driske in zaprtje ali pa se pojavljata zelo redko.

Blato dojenih otrok je mehke in kašaste konsistence, zato včasih zmotno sklepamo, da gre za drisko. Če pa je blato otrok, ki se hranijo z materinim mlekom, videti penasto, zelenkasto ali rjavkasto in ima močan vonj, je najbolje, da se posvetujete s pediatrom.

Glede na izsledke znanstvenih raziskavah so oligosaharidi materinega mleka, tj. najbolj znani predstavniki prebiotikov, vir sialične kisline, ki je pomembna za razvoj možganov in miselnih procesov. Pomembno vlogo imajo tudi pri boju proti patogenim mikrobom, s čimer prispevajo k zmanjšanju števila okužb. Krepijo lahko tudi črevesno pregrado in so del večplastne varovalne funkcije za razvijajoči se imunski sistem novorojenčkov. (Walsh 2020)

Probiotiki tvorijo snovi, ki vzdržujejo kislo okolje v črevesni sluznici. Pri kisli pH-vrednosti so tudi možnosti za preživetje patogenih mikrobov bistveno manjše in tako probiotiki prispevajo k zmanjšanju števila okužb. V raziskavi, izvedeni leta 2014, je dajanje probiotikov zmanjšalo število primerov trebušnih krčev pri dojenčkih. Dojenčki, ki so dobivali probiotike, so redkeje trpeli zaradi trebušnih krčev ali napenjanja.

Naravni jogurt, kefir in pinjenec ter nekateri siri, kot sta gauda in cheddar, vsebujejo žive bakterijske kulture. Zato jih pogosto priporočamo kot del prehrane, ki je koristna za prebavo, na primer med okrevanjem po preboleli virusni okužbi prebavil ali po jemanju antibiotikov.

Zlasti pozimi se na krožnikih pogosto znajde kislo zelje, tj. zelje, fermentirano s pomočjo soli. Med kisanjem nastanejo koriste bakterijske kulture, zaradi katerih je kislo zelje živilo, ki ugodno vpliva na prebavo. Kimči, ki izvira iz Azije, je prav tako živilo, bogato s probiotiki, vendar je običajno preveč pekoč, da bi ga vključili v prve poskuse uvajanja nadomestne hrane. Tudi kisle kumarice vsebujejo bakterijske kulture, ki lahko spodbujajo zdravo prebavo.

Pomembno: Zelenjavo, ki je konzervirana s soljo, je treba pred uživanjem skrbno oprati. Dojenčki, pri katerih lahko začnemo z uvajanjem nadomestne hrane, in malčki, ki so je že vajeni, lahko fermentirano zelenjavo z zmanjšano vsebnostjo soli spoznavajo kot del uravnotežene prehrane.

Najboljše možno dopolnilo probiotične prehrane so vlaknine (sadje, zelenjava) ter polnozrnati izdelki in stročnice. Za optimalno delovanje prebave je koristen tudi zadosten vnos tekočine. Za dojenčke so primerne pijače brez sladkorja, zlasti voda in v manjši meri tudi čaji brez dodanega sladkorja.

Probiotični mikroorganizmi za ustrezno opravljanje svojih nalog v črevesju kot vir energije potrebujejo prebiotike.

Za to so med drugim primerna sledeča živila:

• banane,
• grah,
• paradižnik,
• sladki krompir, krompir, riž ali testenine (kuhane in nato ohlajene),
• ovseni kosmiči,
• blitva in špinača,
• stročnice, na primer fižol in leča,
• mehko sadje, kot so maline, robide in rdeči ribez.

V povprečju uravnotežena prehrana s svežimi, lokalnimi in sezonskimi živili zagotavlja optimalno količino vlaknin. Bolj kot je izbira živil pestra in barvita, večja je verjetnost, da boste zaužili hrano, potrebno za probiotične mikroorganizme. Dodatno uživanje prebiotikov je običajno potrebno le, če je prebava motena po daljši bolezni.

Če pridejo probiotiki v stik s črevesno mikrobioto, ki je že naseljena z različnimi bakterijskimi sevi, lahko to sprva povzroči napenjanje in napihnjenost, odvisno od obstoječe naselitve z bakterijami. Pojavijo se lahko tudi blage bolečine v trebuhu, driska ali izrazito mehko blato.

Vendar se ti simptomi pojavijo tudi, če je črevesje naseljeno predvsem z bakterijami, ki povzročajo vetrove, kot so proteobakterije. Če je manj tudi bifidobakterij in laktobacilov, ki pozitivno vplivajo na delovanje črevesja, se lahko pojavijo močnejši trebušni krči, nemir in pogost jok.

Izjemno redki neželeni učinki so okužbe, ki jih povzročajo probiotiki, vendar te prizadenejo predvsem posameznike z oslabljenim imunskim sistemom. V primeru ugotovljene imunske pomanjkljivosti je zato zelo priporočljivo, da se najprej posvetujete z zdravnikom.