Kmetija Ehrensberg

Kmetija Ehrensberg - vzor za biotsko raznovrstnost

V odmaknjenem Ehrensbergu HiPP preizkuša okoljske ukrepe za izboljšanje biotske raznovrstnosti. HiPP-ov cilj je, do leta 2015 to ekološko kmetijo upravljati na trajnosten in učinkovit način kot vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnosti služila kot vzor za HiPP-ove pridelovalce. 

Želimo pokazati, kako je trajnostnost in zaščito biotske raznovrstnosti moč vključiti v vsakodnevno delo na kmetiji.

 

Kmetija Ehrensberg

Naš cilj je to kmetijo, ki služi za vzor drugim, upravljati na trajnosten in učinkovit način.

V prihodnosti naj bi kmetija služila kot model za HiPP-ove pridelovalce.

 

Kakovost tal

Ekološko slama, kamena moka, hlevski gnoj in druge naravne metode izboljšujejo rodovitnosti tal.

 

Stare pasme

Stare pasme, kakršna je govedo pasme Braunvieh (le 500 jih je še na Bavarskem), zagotavljajo gensko raznolikost.

 

Ekosistemi

Novi habitati nastanejo iz gozdnih pašnikov, vrst dreves, pregraj za zaščito divjih živali (npr. za zaščito ogroženega rjavega srakopera), živih mej iz odmrlega lesa, korenik in cvetočih pasov na robovih polj in na travnikih.

Načrt za obdelovanje zemlje in zbiranje znanstvenih podatkov

Naravni dejavniki, ki so odločilni pri izbiri lokacije kmetij in kmetijskih površin, proizvajajo konkretne predloge za izboljšanje raznolikosti vrst in ohranjanje narave. Pri tem projektu sodelujemo z združenjem Bioland, Tehniško univerzo v Münchnu in Tehniško univerzo v Hannovru, pa tudi Bavarskim svetom za zaščito ptic.

Da bi povečali raznolikost vrst, so na kmetiji našle svoj dom redke stare pasme: originalno govedo pasme Braunvieh, od katerega je na Bavarskem le še 500 živali, ovce pasme Skudde (trenutno 1.000 živali v Nemčiji) in stara pasma piščancev Appenzeller Spitzhauben.

Ovce pasme Skudde
Piščanci pasme Appenzeller Spitzhaube

Govedo originalne pasme Braunvieh

Glede na Rdeči seznam ogroženih rejnih živali je govedo originalne pasme Braunvieh »zelo ogroženo«. Na kmetiji Ehrensberg, HiPP-ovem vzorčnem projektu za trajnostno kmetovanje, za pasmo skrbimo, kot je za to pasmo primerno. Govedo originalne pasme Braunvieh izvira iz tako imenovanega goveda »Torfrind«, ki se je pred več kot 2000 leti paslo ob jezerih na robu Alp.

Ogrožene vrste, kot so krastače z rumenim trebuhom (Hribski urh), se naseljujejo na območju Ehrensberger Hof.

V sodelovanju z Bavarskim svetom za zaščito ptic (LBV) so na kmetiji Ehrensberg izvedli različne projekte repopulacije z namenom ponovnega naseljevanja živali, kot so fazani, pegaste sove, hribski urhi in pezdirki.

Redek rjavi srakoper je kot ptica, ki živi v živih mejah, pomemben za neokrnjen ekosistem

Rjavi srakoper je pomembna vrsta za neokrnjen ekosistem. Zaradi intenzivnega kmetovanja pticam čedalje bolj primanjkuje živih mej in grmovja kot njihovega naravnega habitata. Medtem je bil rjavi srakoper uvrščen tudi že na seznam ogroženih vrst. Ta redka ptica je najbolj znana po tem, da svoje žrtve nabode na trnje. Po ljudskem verovanju vedno zbere devet žuželk in jih šele nato poje. HiPP je na kmetiji Ehrensberg za rjavega srakopera ustvaril nove habitate in v okviru akcij, izvedenih s strani pripravnikov, iz odmrlega lesa (vej in vejic) ustvaril tudi žive meje na robovih polj.

Hotel za žuželke in zavetje za martinčke sta zasnovana kot rešitev za pomanjkanje naravnih domov teh živali. Po kmetiji smo porazdelili tudi valilnice oziroma gnezdilnice, saj tu vlada pomanjkanje naravnih lukenj za sove, škorce, hišne lastovke, vrabce, sinice, sokole in netopirje.

Gnezdilnice oziroma valilnice, narejene iz naravnih debel, naj bi postovkam in lesnim sovam služile kot gnezdišča. Žal je danes običajno, da se odmrli les (naravna gnezdišča za številne ptice) odstranjuje iz gozdov, zato smo pticam kot alternativo ponudili gnezdilnice.


Dobro je vedeti

  • Barne sove pojedo do 30 miši na dan v času gnezditve.
  • Netopir poje do 4000 žuželk na noč.
  • Zakaj varovati posamezne živalske vrste? Preprosto zato, ker opravljajo funkcije, ki jih zaznamo šele, ko te živali manjkajo. Na primer; imeli bi veliko več komarjev, če nebi bilo drevesnih žab.

Marsikdo bi lahko živel brez medu, ne pa tudi brez čebel. Te žuželke nam ne le priskrbijo sladek namaz za kruh, ampak predvsem oprašujejo cvetove, s čimer zagotavljajo obstoj rastlin in dobre poljščine. Brez njih bi bila letina sadja ogrožena. Ko čebele umrejo ali zbolijo, to vpliva na vse nas. To je razlog, da HiPP s pomočjo projektov biotske raznovrstnosti sodeluje tudi pri ohranjanju naravnih habitatov čebel. Kmetija Ehrensberg je zdaj tudi dom šestih čebeljih družin, ki smo si jih omislili kot odziv na dramatičen propad čebeljih populacij.


Dobro je vedeti

  • 85% svetovne proizvodnje hrane je odvisno od čebel. Če čebele izumrejo, človek ne more preživeti, saj preostale divje žuželke ne bi mogle oprašiti vsega.
  • Čebelja družina ima do 60.000 čebel.

Novi ekosistemi, kot so vrste dreves, zaščitne žive meje (npr. za rjavega srakopera), žive meje iz odmrlega lesa, korenike in cvetoče zaplate na robovih polj in travnikih, so bili ustvarjene kot življenjski prostor za plazilce, ptice, male sesalce in žuželke. Pri živih mejah iz odmrlega lesa ne gre za to, da bi ustvarjali nove žive meje, ampak za to, da pustimo, da nastanejo s pomočjo vetra in leta semen. Veje, vejice in palice se nakopičijo kot nekakšna ohlapna stena, ki hkrati nudi tudi zaščito rastočim rastlinam. Po eni strani so prednost takšnih konstrukcij nizki stroški izdelave, po drugi strani pa to, da ohlapno nakopičen odmrli les nudi dom številnim redkim vrstam. 

Pri klasičnem kmetovanju so polja in travniki z namenom čim večjega izkoristka oziroma pridelka zasajeni čisto do roba gozda. V podporo biotske raznovrstnosti in trajnostnosti smo zasadili divje žive meje z odmrlim lesom in avtohtone divje rože. Te živalim nudijo prostor za življenje, govedu pa zaščito pred vetrom, poleg tega pa zmanjšujejo tudi erozijo tal.

Trije elementi trajnostnega kmetovanja na kmetiji:


Ehrensberg: starodavna pasma na pašniku, rob njive, na katerem je zasajen odmrli les in naravno zavetišče za živali v bukovem gozdu (evropska bukev).


Dobro je vedeti

  • Kljub živim mejam, zaradi katerih je čisto polje manjše, ima kmet enak pridelek. Čeprav je površina pridelka zasedena na manjši površini, je na koncu na koncu pridelka enako, ker se izboljšajo pogoji (npr. v vročih dneh je zaradi živih mej veliko izhlapevajočega mrzlega zraka) in gojene rastline lahko rastejo bolj brez stresa.
  • Košnja ob napačnem času (npr. opoldne) pobije do 24.000 čebel na hektar in neznano število divjih žuželk.
  • Na običajnih travnikih zaradi pogoste košnje ostane le 3-5 vrst trave, na kmetiji, ki ohranja biotsko raznovrstnost, je do 35 različnih vrst trave.

Kar se tiče izboljšanja rodovitnosti tal, smo v okviru vzorčnega projekta preizkusili različne metode, na primer uporabo kamene moke za vezavo amoniaka, hlevski gnoj in druge naravne metode. Poslužujemo se tudi različnih ukrepov, ki pripomorejo k zdravju živali – uporabljamo na primer učinkovite mikroorganizme in ekološko slamo kot steljo.

Na kakovost tal, zlasti v kmetovanju, vplivajo številne stvari.

  1. Prekomeren razvoj.
  2. Kemični stres kot posledica industrije in kmetijstva, z dolgoročnimi posledicami za zdravje in zmogljivost tal.
  3. Fizični stres zaradi nepravilne obdelave (težka mehanizacija in oprema za obdelovanje zemlje, ki uničuje občutljive komplekse tal, zaradi česar so za dovolj velik pridelek potrebne kemikalije).
  4. Obdelovanje zemlje ob napačnem času.
  5. Zmanjšanje organske snovi in s tem zmogljivosti kot posledica uporabe napačnih gnojil, neprimernega kolobarjenja in napačne obdelave tal.
  6. Onesnaževanje podtalnice zaradi napačne rabe zemljišč.

Načelo:
»Zdrava tla – zdrava rastlina – zdrav človek in zdrava žival" je moto, hkrati pa tudi načelo trajnostnosti, ki je pomembno za ohranjanje zdravih tal; ključnega pomena, ko gre za energijsko ravnotežje, je trajnostnost.


Koristno je vedeti

 

  • Kakovostna bio prst lahko dnevno absorbira in zadrži 150 l vode.

  • 56 % tal v EU je brez življenja.
  • Kakovostna bio prst lahko na leto skladišči 575–700 kg CO2 na hektar.
  • Deževniki so zelo pomembni za zemljo, saj jo rahljajo in gnojijo z organsko snovjo (humusom), ki jo izločajo. Na ekoloških kmetijskih zemljiščih je od 200 do 500 deževnikov na m², na običajnih kmetijskih zemljiščih pa 16 do 18 deževnikov na m².
  • Če je v prsti 230 deževnikov na m², to pomeni 2,5 tone deževnikov na hektar.
  • Prst s 600 deževniki na m² lahko proizvede 80 ton humusa na leto in hektar (v najboljšem primeru).
  • Tuneli, ki jih ustvarijo deževniki, segajo do dva metra globoko v tleh. Če ga pustimo na miru, deževnik v tunelu živi približno 10 let, sicer pa tuneli v zemlji ostanejo še nadaljnjih 10 let in jih v tem času uporabljajo druge žuželke in korenine.

Nadaljnji plani za biotsko raznovrstnost

V sklopu »kmetije, ki je vzor biotske raznolikosti« posebno pozornost posvečamo kmetovanju in možnostim za izboljšanje biotske raznovrstnosti. Zaposleni v HiPP-u projekt poznajo iz prve roke, z njim pa se lahko spoznajo tudi šoloobvezni otroci, študentje in druge zainteresirane skupine, saj HiPP ponuja redne oglede kmetije in tako to tematiko naredi bolj »oprijemljivo«.

Podpora Nemškega zveznega sklada za okolje (DBU)

Zaradi dobrih rezultatov in pozitivnih izkušenj s tem projektom smo se odločili poskus razširiti tudi na gojenje zelenjave in žit. V sodelovanju z drugimi podjetji iz Združenja proizvajalcev ekoloških živil (AÖL), je HiPP do leta 2016 na večih kmetijah preučil metode za ohranjanje biotske raznovrstnosti na področju kmetovanja.

Pristop in cilj

Cilj je razviti sistem za dokumentiranje in ocenjevanje biotske raznovrstnosti, rezultate pa uporabiti tako, da jih bo mogoče verodostojno in pregledno prenesti v podjetja na področju živilske dejavnosti. Treba je upoštevati funkcije vrst in populacij, ki so pomembne za kmetijsko proizvodnjo (»biotska raznovrstnost na osnovi upravljanja«), hkrati pa je treba pozornost namenit tudi ohranjanju raznovrstnosti vrst in biotopov, ki so pomembni za varstvo narave (»biotska raznovrstnost varstva narave«). 

Skupaj z Združenjem proizvajalcev ekoloških živil (AÖL), Tehniško univerzo v Münchnu, Univerzo Leibniz v Hannovru in partnerskimi podjetji raziskujemo učinke kmetovanja na biotsko raznovrstnost znotraj vrednostne verigi ekoloških živil. Izdelani bodo praktični koraki za izboljšave. Dolgoročno lahko pridelovalcem naših surovin ponudimo praktične nasvete za stroškovno učinkovite ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in s tem povečamo število biotski raznovrstnosti prijaznih pridelovalcev.