Prvo poporodno obdobje

Že pri delu z nosečnicami rada spomnim, da naj nekaj misli bodoče mamice namenijo tudi temu, kakšno bo življenje po porodu. To pa zato, ker to obdobje slej ko prej pride.

In zelo pomembno je vse, kar mama počne zase že pred nosečnostjo in med nosečnostjo, ker to tudi v veliki meri vpliva na to, kako se bo počutila po porodu.

Nosečniško formo ste si postavile, še preden ste zanosile. V trenutku zanositve začne telo podpirati otroka v tebi in bo poskrbelo za to, da bo otrok »preživel«. To po domače pomeni, da otrok porabi zase vse boljše stvari od mame (npr. vitamine, minerale, hranila …).

Ker se to še naprej odvija tudi v celotnem obdobju dojenja, če dojite, je to še kako pomembna informacija. Zato ima smisel, da mamica podpira svoje telo s hranilno hrano, počitkom, pitjem dovolj tekočin, z zmernim gibanjem in v večini primerov ima smisel telo podpreti tudi s kakšnimi prehranskimi dodatki.

Z naslednjimi nasveti pa se želim omejiti na zgodnji čas po porodu, t.j. od poroda pa tja do prvega ginekološkega obdobja po porodu.

Porod je fizično zahteven doživljaj, imeti otroka zunaj sebe (in ne več v sebi) je povsem nova situacija, začetek dojenja je lahko precej stresen. Na prvi pogled se morda zdi, da mamica ne utegne razmišljati o sebi, ko pa je toliko zunanjih dejavnikov, za katere mora seveda dobro poskrbeti.

Po nekaj dneh privajanja boste ugotovile, kje so »luknje v dnevu« za vaš čas. Zame je bil na začetku to čas med dojenjem. Prvi del dojenja sem se umirila, začela počivati in se povezala s svojo hčerko. Drugi del dojenja sem včasih stiskala mišice medeničnega dna, če je bilo dojenje (to je bilo res samo v prvem obdobju) dolgotrajno, sem zraven prebrala celo del kakšne knjige. Pomembno mi je bilo, da v množici novih dražljajev in doživetij najdem mir s sabo. Vedno ga sicer nisem našla, sem ga pa vedno iskala.                                      

Če ste bile prerezane ali ste imele carski rez, je treba največ časa nameniti taki obliki počitka, da se rane dobro zacelijo.              

Ne glede na vrsto poroda strokovnjaki svetujemo, da gre lahko mamica sama ali skupaj z otrokom prvič od doma (šele) takrat, ko se počuti za to sposobna.

Jaz sem to prvič storila (kljub carskemu rezu) 5 tednov po porodu. Pri nekaterih bo to 3 mesece po porodu. Nekaterim bo to uspelo prej, nekaterim pa še pozneje. Vse to je OK, ker je pomembno, da se ti kot mamica počutiš za to sposobna.

Če imaš možnost prositi za pomoč, to stori. Ženske vse prevečkrat mislimo, da moramo vse postoriti same in da zmoremo vse same. Nekoč je bila ženska močneje podprta s strani žensk, danes pa najpogosteje po koncu očetovskega porodniškega dopusta ostanemo same z otroki med štirimi stenami.

Tukaj bom povzela nekaj ključnih stvari, ki jih lahko počneš ali celo moraš početi v prvem poporodnem obdobju:

• Treba je dovolj počivati.
• Telo je treba podpirati s kakovostnimi hranili in s tekočino.
• Izredno koristno je povezovanje s svojim otrokom – nekatere porodne svetovalke pravijo, da je to čas, ko se mama zaljublja v svojega otroka.
• Od gibalnih dejavnosti pa je primerno izvajati nežne vaje za stopala, nežne in počasne vaje za držo telesa, dihalne vaje za umiritev in sprostitev, krepitev mišic medeničnega dna in morda kak zelo nežen, prijeten razteg.

Vse drugo MORA počakati, da mine od 6 do 8 tednov po porodu, ko ginekolog opravi prvi ginekološki pregled po porodu, pri katerem preveri, ali se je tvoja maternica skrčila nazaj do svoje normalne velikosti in večina ginekologov preveri tudi stanje tvojih mišic medeničnega dna. To je pomembno predvsem, če ste v nosečnosti imele morda težave z uhajanjem urina ipd.

Prehitre, pretežke in preveč intenzivne aktivnosti v prvem poporodnem obdobju naredijo telesu več škode kot koristi.

V primeru fiziološko prevelike diastaze že v času nosečnosti je še toliko pomembneje, da ne prehitevate korakov in se lotite postopne podpore diastaz z vajo za vračanje diastaze v svoje prvotno stanje oz. še pomembneje od tega je, da (tako v nosečnosti kot po porodu) ne počnete vsakdanjih opravil, ki diastazo slabšajo (npr. dvigovanje pretežkih bremen, kot so vrečke, stoli, torbe …).