Egipt in uvajanje goste hrane

…ali ko se odločiš za dopust v Egiptu s šestmesečnikom, ki je ravno zakorakal v svet uvajanja goste hrane. Ker se mi tamkajšnja hrana ni zdela ravno primerna za dojenčka, ki komaj spoznava okuse, sem vedela, da bo potrebno hrano vzeti s seboj. 

Pred odhodom v Egipt je moj Teo poznal osnove, pri vsakem obroku je pojedel le nekaj žličk. Kar se mi je za začetek zdelo čisto dovolj. Ampak sem vseeno razmišljala in na dopust vzela malo več kot je do tistega trenutka Teo pojedel na dan. Ker sem pač ziheraš in kaj naj naredim sredi egiptovskega resorta, če nam slučajno zmanjka (no, sej bom iskrena, nekaj dejansko SMO nazaj prinesli).

Tako smo zraven vzeli 2 prvi bučki in 2 prva korenčka, ene 3 korenčke z rižem in teletino, 4 nočne kašice in en kup Hippisov. 

No in tako pridemo v sončen, a rahlo vetroven Egipt. Prvi obrok je imel moj sin že na letalu, kjer je bila zvezda dneva Hippis. Pustimo ob strani dejstvo, da je bilo verjetno več Hippisa na otroku kot v njem. Teo je ugotovil, da je to ful fino, ko niti žličke ne rabiš!

V Egiptu pa smo nadaljevali kot doma - za kosilo malo bučke, korenčka, občasno kako mešanico s piščančkom, dokler ni prišla druga noč. Normalno smo šli spat, kot zmeraj, potem pa ob enih zjutraj KRIČANJE! Z Janom sva probala VSE, nosila, namazala dlesni, duda, kupček,dojenje,... in po vsem, Jan čisto obupano reče: “Daj, probaj mu dat za jest!”in jaz iz hladilnika vzamem nočno ‘Good night’ kašico Banana in zdrob. Mali mož je TAKOOO odpiral usta, pojedel skoraj pol in zaspal. In spal. Spal je pet ur v kosu! 

Tako sva ugotovila, da je najin otrok lačen. Pa nam je Egipt prinesel dopoldansko malico, kosilo in večerjo! In spečega otroka. Pa zadovoljno mamico. Obroki pa so po novem izgledali tako, da je en hranil otroka, ki je usta odpiral kot majhen ptiček, drugi pa jedel, potem sva se pa zamenjala.

Še zmeraj ima najraje prvo bučko in korenček, kamorkoli grem, imam zmeraj dva Hippisa v nahrbtniku, ker ‘ziher je ziher’, nočno kašico pa zdaj poje skoraj celo. 

Sem se pa že od vsega začetka uvajanja goste hrane lotila sproščeno, ni se mi mudilo, kolikor bo pojedel, bo pojedel, če bo, če ne pa tudi prav. Na začetku se mi je zelo bolj pomembno, da spoznava različne okuse kot da ima prav obroke. Po kakem mesecu pa je sam pokazal željo po zamenjavi obroka in tako sem mu dajala več hrane. Še zmeraj se seveda doji, a občutno manj, saj je hrana vedno bolj ‘zakon’.