Azrina emoji porodna zgodba

Prva nosečnost je potekala brez večjih težav, s partnerjem sva bila polna pričakovanj,mlada, neizkušena a z željo da si ustvariva družino. Ko zdaj gledam za nazaj je bilo vse res bolj enostavno, zredila sem se celih 20kg bila sem zdrava in energična nosečka😺 v tem obdobju ( poletje) so mi najbolj pasale nektarine pojedla sem jih tudi 1kg na dan 🙊 vse je teklo bp ,rok poroda se je bližal jaz sem pa bila vse bolj okrogla. Ko so dnevi minevali se mi je dozdevalo ,da bo najin sonček prišel kasneje. Na 2 dni sem imela kontrole in če se porod ne bi začel bi ga 14 dan sprožili. No pa je 11 dan mi začela odtekati voda ,po občutku sem vedela da je to to in se odpravila v porodnišnico. Tam sem čez noč predihavala popadke in čakala , da lahko grem v porodno. Ko sem bila odprta 4 cm se je končno nekaj premaknilo , namestili so mi epiduralno vendar je dežurni zdravnik skeptično pogledal in glede na meritve rekel da bo verjetno potreben carski rez ker je otrok zelo velik. Po parih urah sem začela krvaveti otrok je bil v stiski ,odločili so se za urgentni carski rez. Pol ure kasneje se nam je pridružil moj prvi fantek Adrian ki je tehtal kar 4920g. Dolgo časa se s partnerjem nisva odločila za 2. nosečnost in po 7 letih, ko sem zanosila sem čutila da bo ta otrok prinesel spremembe. Tako kot pri Adrianu sem imela kot nosečnica hrano , ki se mi je "luštala" in takrat je to bila vroča čokolada s smetano. V tej nosečnosti sem bila bolj neješča , tudi začetna teža je bila nižja kot prvič. Starejši sin se je odpravljal na tabor ,midva pa sva se odločila za zadnji dopust v dvoje. Po opravljeni morfologiji, kjer je ginekologinja potrdila da je vse v redu sva si oddahnila. Vesela in sproščena sva odšla na pot v Mostar. Uživala sva na bazenu se sprehodila po mestu in imela prijetno večerjo. Čez noč pa se je začelo , ko sem vstala se je vlilo iz mene. Sprva nisem dojemala kaj se dogaja , takoj sem vedela da nekaj ni v redu. Panična sem zbudila partnerja in po pogovoru sva se odločila da odideva na tamkajšnjo urgenco. Ko sem končno prišla na vrsto( nikogar ni bilo ) me je njihova ginekologinja sprejela ter naredila ultrazvok. Diagnoza : razpok plodovih ovojnic , po parih sekundah so se mi začele nabirati solze v očeh, kako mi je odtekla voda v 21.tednu. Zdravnica je s težkim glasom izrekla besede,ki sem se jih bala . Otrok v teh tednih verjetno ne bo preživel, oni nimajo prave opreme in možnosti. Ko mi je sestra namestila infuzijo sem partnerju napisala sms ,da če že moram želim roditi v Sloveniji. Oče je želel poslati rešilca ,vendar sva vedela da ne smeva izgubljati časa. Na lastno odgovornost sva se odpravila proti Ljubljani. Po 7 urah šoka, solz in razmišljanja sva prispela. Po pregledu so potrdili diagnozo in me nemudoma sprejeli v porodnišnico, cilj je bil čim dalj obdržati nosečnost. V 24. tednu sem dobila infekcijo za otrokova pljučka, teden kasneje pa se je na podlagi ctgja zdravnica odločila ,da je čas za carski rez. Glede na situacijo so se odločili za splošno anestezijo. 30.6. veliko prezgodaj se je rodil Nadian s samo 540g. Po 4 dneh so me naposled peljali k njemu, na prvi pogled ni bil videti kot pravi dojenček , bil je čuden občutek da ne moreš pestovati svojega otroka. Sledili so trije meseci inkubatorja, kengurujčkanja in različnih okužb. Prišel je dan ,ko so zdravniki odločili da je čas da greva domov. Ker je bil Nadian rojen toliko prezgodaj in intubiran je bil na kisiku , razložili so mi kako bo potekalo dokler bo potreboval dodatek kisika na domu , dobili smo tudi kisikov rezervoar in vse potrebne pripomočke. Po 2 .mesecih smo opustili kisik in danes je Nadian zdrav ,močan fantek. Za zadnjo nosečnost sva bila v dvomih, pa sva se nazadnje odločila da si to želiva v upanju da bo tokrat punčka. Malo sva bila v strahu, da se ne bi ponovila zgodba izpred 3 let. Do polovice nosečnosti je teklo vse normalno v 5 mesecu pa se je pojavila krvavitev. Po pregledu na urgenci so mi predpisali vaginalne tablete in svetovali počitek. Ginekologinja se je odločila, da me pošlje na PDC ,kjer bodo do konca spremljali nosečnost. Vsak teden sem ponedeljkovo dopoldne preživela na dnevnem oddelku kjer so kontrolirali kri in urin ter opravljali ctg preglede. V tej nosečnosti so mi odkrili diabetes, tako da je bilo tudi to pod kontrolo. Večkrat sem bila hospitalizirana zaradi slabšega ledvičnega delovanja in dehidracije , nato smo se v 37. tednu odločili za napovedani carski rez. Bila sem vesela da sem lahko budna in takoj videla svojo princesko . Prijokala je Amelia z 2760g. Že isti dan sta prišla bratca na obisk , trenutno je kar pestro a prav za nobenega od njih ne obžalujem in jih obožujem💚