Tokrat se je moja mlečna zgodba začela popolnoma drugače kot prva, saj sem že v porodnišnici opazila, da sta dvojčici popolnoma drugačni kot Gloria, saj sta obe kljub temu, da smo bile ločene štiri dni takoj izrazili željo po dojenju. Na srečo, čeprav sta bili nedonošenki sta se z velikim veseljem dojili le malce bolj utrujeni sta bili in zato sem jima morala mleko dodajati še po steklenički, da sta lepo pridobivali težo.
Vse skupaj z dojenjem je šlo zelo počasi, vendar je dojenje na srečo po enem mesecu steklo skoraj brez težav. Tudi tokrat sem imela carski rez in zato smo bile ločene prvih pet dni in med tem časom sem si hodila mleko črpati v laktarij v porodnišnici.
Že pred prvim porodom sem imela ogromno željo, da bi lahko dojila, vendar je šlo takrat vse narobe že pred in po porodu in zato dojenje kljub mojemu velikemu trudu ni uspelo - več o tem si lahko preberete tukaj. Tokrat sem si zato obljubila, da bom naredila čisto vse in še več, da bo dojenje uspešno.
Že takoj po porodu sem prosila osebje, če si grem lahko načrpati mleko oziroma če bi lahko čim prej dojila svoji hčerki. Žal so mi zdravniki in sestre takoj povedali, da moram po carskem rezu najprej malce okrevati, preden si grem črpati mleko in da dojenje na oddelku otroške intenzivne enote še ne bo mogoče takoj, ker sta še precej zaspani in utrujeni.