Epigenetika
Epigenetika je veda, ki preučuje vpliv dejavnikov okolja na izražanje genov in na kakšen način vplivajo na naše potomce. Prvih 1000 dni vključuje korelacije, kot so: vpliv vremena/letnih časov, izpostavljenost boleznim, izpostavljenost toksičnim kemikalijam (kajenje), droge, finančni status, gibanje, mikrobiom, zdravljenje z zdravili, alternativna medicina, socialne interakcije, psihološko stanje in prehrana. Najpomembnejši vpliv na izražanje genov med vsemi temi korelacijami ima prehrana. Prehrana ima torej izjemno pomembno vlogo, zato je zelo pomembno kaj jemo in kaj dajemo za jesti našemu otroku.
Kadar gledamo vplive prehrane na izražanje genov, govorimo o nutrigenetiki oziroma prehranskem ali presnovnem programiranju1.
(Vir: 1Fenech et al., J Nutrigenet Nutrigenomics, 2011)
Cena prehranskih bližnjic
Pogosto zaradi stiske s časom ali narave dela posežemo po »prehranskih bližnjicah«, kot je sendvič ali druga hitra hrana. Do težave pride, ker narava ne pozna bližnjic. Bližnjice nas lahko drago stanejo kasneje v življenju, pri 40-ih, 50-ih letih. Pride lahko do kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, diabetesa tipa 2,… Tako kot bo »sprogramirana« naša prehrana v prvih 1000-ih dneh, tako se bo to odražalo na naše zdravje. Kakovostna hrana ni le naložba v naše zdravje, temveč predvsem v zdravje našega otroka. V teh prvih 1000 dneh je vsak evro in čas za pripravo zdravega obroka izjemno dobra naložba v naše zdravje in v zdravje našega otroka. Varčevanje pri kakovosti in izboru hrane, se nam ne bo obrestovalo.
Tekom našega prebavnega trakta se vsaka hrana razgradi na osnovne molekule, zato da jih naš organizem lahko absorbira in učinkovito uporabi. Poleg encimov pri prebavi hrane sodelujejo tudi bakterije. Te so pomembno vključene v naš metabolizem. To nam da lahko vedeti tudi dejstvo, da imamo v prebavnem traktu 1,5 kg bakterij.
Neustrezna prehrana – sprožitelj izražanja bolezni
Prehrana izredno pomembno vpliva na DNK molekulo. Čisto konkretno s specifičnimi molekulami (lahko jim rečemo tudi inhibitorji), ki jih vklaplja in izklaplja iz naše dvojne vijačnice, vpliva na regulacijo oziroma izražanje genov. Na dvojni vijačnici je zapisan gen za sladkorno bolezen tipa 2. Približno polovica vseh ljudi ta gen nosi v sebi. Pri ljudeh, ki se prehranjujejo zdravo, se ta gen ne bo izrazil in ne bodo zboleli za boleznijo tipa 2. Pri tistih ljudeh, ki se prehranjujejo nezdravo, pa se lahko te specifične molekule (inhibitorji) odklopijo iz dvojne vijačnice, omogočijo prepis gena za sladkorno bolezen, ki se potem izrazi tako, da človek zboli za sladkorno boleznijo tipa 2. Neustrezna prehrana je torej lahko sprožitelj izražanja bolezni.
(Vir: Schagdarsurengin et al., Nature Rev., 2016; Ferguson et al., Circ Cardiovasc Genet, 2016)
