Uvajanje goste hrane in prvi zobki

Vsak starš bi rad za svojega otroka le najboljše, a se na začetku lahko spopade tudi s kakšno dilemo. Kot mama, sem si vedno želela, da mojih dveh otrok, ne bo bolelo izraščanje zob in da bosta imela kasneje lepe zobe, brez kariesa. Želela sem si tudi, da bi jima lahko ponudila kar se da kvalitetno hrano, s katero bi prejela vse potrebne vitamine, minerale in tekočino.

Zmotni stavek, ki se kdaj poraja je, da otrok dobi prve zobke, takrat ko je pripravljen na uvajanje goste hrane. Vendar ni ravno tako. Vsak otrok, je drugačen, vsak otrok ima svojo krivuljo. Tako bo en otrok dobil prve zobke pri 4. mesecih drugi pri 12. mesecih, en otrok bo pokazal zanimanje za hrano pri 4. mesecih in bo vsak dan hrepenel po hrani, ko bo videl nas, kako jemo. Spet drugi otrok pa ne bo pokazal nikoli tako izrazitega zanimanja za hrano. Vse to je povsem naravno in normalno. Pri sinu, sem tako naletela na točno to dilemo. Nikoli ni pokazal izrazitega zanimanja za hrano, zato sva pri 6. mesecih začela z uvajanjem hrane, ker je bil pravi čas in tega časa, ne smemo zamuditi. Mogoče sem takrat pripisovala to dilemo temu, ker mu je izrastel prvi zobek pri 8.mesecu. Kar pa nebi smelo biti pogojeno s tem. Danes je star 5 let, pa ima še vedno večjo potrebo po tekočini, kot po hrani. Za razliko od hčerke, ki je sedaj stara 8. mesecev. Zanimanje za hrano, je pokazala že pri 4.mesecih, ko nas je gledala kako jemo kosilo, vedno je padla v jok, ko me je videla jesti. Zato sva z uvajanjem pričeli malo prej, okoli 5. meseca. Vsako hrano, vsak okus je sprejela z veseljem. Po vsakem obroku goste hrane, sem jo vedno tudi podojila. Sedaj je stara 8.mesecev in tudi pri njej je pokukal ven prvi zobek.

Že iz moje izkušnje lahko povem, da želja po gosti hrani in izraščanje zob, nimata veliko skupnega, saj izraščanje zob ni pogojeno z željo po gosti hrani. Glede nato, da sta moja otroka oba dobila prvi zobek pri 8. mesecu, lahko primerjam in si upam trditi, da v tem primeru želja po gosti hrani ni bila pogojena z izraščanjem zobkov.

To, da otroka mučijo zobki, velikokrat starši zamenjajo s prvimi znaki pripravljenosti za uvajanje goste hrane. Otrok se slini, igračke in roke nenehno daje v usta, izrazi nezadovoljstvo, sploh ko vidi nas kako jemo. Znaki, kateri spremljajo vse našteto so tudi, da sam prične držati glavico, začenja sedeti ob opori, zgolj dojenje mu kmalu ni več dovolj, zato je po obroku lahko zelo hitro lačen.

Največkrat se zgodi, da ko se pojavijo nerganje, jok, dajanje v usta vse, kar dobi dojenček v roke in grizenje, slinjenje, starš najprej pomisli, da ga mučijo zobki, ki izraščajo. Vendar ni vedno povsem tako. Lahko je samo tako močna želja in zanimanje po hrani, pripravljenost na uvajanje goste hrane, zato naj bodo starši vedno pozorni tudi na druge znake, ki so še našteti v prejšnjem odstavku.

Po navadi, zobki otroka mučijo tik preden zobek pokuka na površje. Takrat bo slinjenje in grizenje lahko še bolj izrazito. Ko bo tudi po hranjenju, nadaljeval z nerganjem, grizenjem, takrat so razlog zobki, to neprijetnost in bolečino lahko omilimo z:

• masažo z raznimi naprstniki, grizali, grizali s ščetinicami,
• foodfiderji ( kamor lahko damo košček zamrznjenega mleka ali kašice)
• geli kateri vsebujejo hialuronsko kislino, ki jih lahko vmasiramo v dlesen s pomočjo naprstnikov ali zobne ščetke. Ti geli, brez dodanega anestetika, z dodano hialuronsko kislino, pomagajo pri mehčanju dlesni, da zobek lažje pokuka na površje.

Pri izraščanju, pa velikokrat lahko nastane tudi mehurček s prozorno ali krvavo vsebino. Kadar, ta mehurček izgine v nekaj dneh in zobek pokuka na površje ni razloga za strah.

Pri starših, pa se pojavlja tudi dilema, kdaj pričnemo z umivanjem zobkov. Z umivanjem zobkov, pričnemo takoj, ko pokuka prvi zobek na površje. Na zobeh, se kopičijo mehke obloge, tudi na zobkih, ki še niso niti do konca izrasli. Mehke obloge lahko na krajši rok povzročijo vnetje dlesni, na daljši rok pa zobni kamen in karies. Ker pa je dlesen, ob izraščajočem zobku bolj občutljiva, kot že pri izraslem, lažje pride do vnetja dlesni, zato moramo biti še toliko bolj pozorni na čiščenje.

Zobna ščetka, naj bo: 

• primerne velikost,
• njena glava mora biti manjša, ožja, da lažje čistimo oz. pridemo v otrokova usta in dosežemo zobe,
• imeti mora mehke in goste ščetine, saj le takšna ščetka ne bo poškodovala dlesni, seveda pa je ščetka z gostejšimi ščetinami tudi učinkovitejša.

Dilema se pojavlja tudi glede, uporabe zobne paste. Na začetku zobna pasta še ni potrebna, dovolj je samo mehanično čiščenje z zobno ščetko in vodo. Zobna pasta, se lahko prične uporabljati takrat, ko otrok zna sam izpljuniti, svetuje pa se tudi primerna vsebnost fluora. Od približno 2 leta, ko pričnem z uporabe paste do 6 leta, naj bo vsebnost fluora 1000ppmF, od 6. leta naprej pa 1450ppmF. Tako je pomembna, tudi količina zobne paste. Od 2. do 6. leta v velikosti riževega zrna, od 6. leta naprej v velikosti graha. Vedno pa je zelo pomembno to, da dobro mehanično z zobno ščetko očistimo zobe, s pravilno tehniko ščetkanja, ki naj bo krožna tehnika s polovico zobne ščetke na dlesni in polovice na zobu, zobna pasta je le pomembni dodatek.

Vsak začetek je težak, vsako dojenje, vsako hranjenje, vsako umivanje. Starši vedno, želimo za svoje otroke le najboljše, zato vedno poslušajmo sebe in našega dojenčka kaj nam želi sporočiti. Ali so to zobki, ali pa je le želja po uvajanju goste hrane.