Ko smo prišle domov iz porodnišnice, mi je bila Rajkova prisotnost v veliko pomoč, saj mi je pomagal pri previjanju, hranjenju ter tudi kopanju. Tako sem se lažje posvetila dojenju in obenem sem se končno lahko malce spočila in naspala (kar v porodnišnici, kjer sem bila sama za vse, ni bilo mogoče).
Prve dni doma sem spala tako trdno, da me je moral Rajko za nočna hranjenja večkrat zbujati, saj zaradi utrujenosti nisem niti več slišala joka. Večkrat je zato med enim nočnim obrokom obe nahranil on, da sem se lahko malce spočila. Ker so bile noči zaradi krčev in nočnih hranjenj precej naporne, sva pogosto zjutraj in čez dan spala skupaj z njima, ko je bila Gloria v vrtcu.
Tudi tokrat sem si, ko sem prišla domov iz porodnišnice še najprej mleko črpala z električno črpalko (pri Glorii sem si mleko namreč sedem mesecev črpala z ročno črpalko) obenem sem se vsak dan trudila tudi dojiti in sprva se je dojila predvsem Sofija, ki je že v porodnišnici pokazala velik interes za dojenje. Zato sem prvi mesec ponavljala znan postopek za hranjenje dojenje - hranjenje po steklenički - črpanje, vendar sem bila vsak dan bolj utrujena in neprespana.
Vse skupaj se je potem spremenilo, ko smo imeli pri enem mesecu družinsko fotografiranje v studiu in tam žal ni niso imeli tople vode, midva pa sva imela dovolj toplega mleka le za eno. Ker nisem vedela, kaj storiti sem se odločila, da Lucijo nahraniva s stekleničko, Sofijo sem medtem dojila in ta dan sem se odločila, da preneham s črpanjem in začnem le dojiti ter po potrebi dodajati mleko.