V prvih letih življenja, so za pravilen razvoj neizraslih zobkov, potrebni najboljši pogoji. Zelo pomembno vlogo ima materino mleko in samo dojenje, saj je to najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Sestava materinega mleka zagotavlja preskrbo dojenčka s številnimi snovmi, potrebnimi za nemoten razvoj zob. Pomen dojenja namreč ni samo v preskrbi dojenčka z materinim mlekom. Poleg genetskih dejavnikov dojenje močno vpliva na razvoj celotnega ustno obraznega predela in je najboljša spodbuda za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno-obraznega predela. Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Pri hranjenju po steklenički je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik kot bat pritiska cucelj proti nebu. Med dojenjem pa otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko bolj iztiska kot izsesava. S široko odprtimi usti objame bradavico, ki jo stiska z ustnicama, jezik pa s peristaltičnim gibanjem potiska bradavico mehkó proti nebu. V primerjavi s hranjenjem po steklenički naj bi otrok pri dojenju porabil kar šestdesetkrat več energije Tudi mišice med dojenjem delajo bolj. Ta bistveno večji napor koristi pravilni rasti in razvoju ustno obraznega predela. Nekatere raziskave so pokazale, da je lahko ortodontska nepravilnost oziroma nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejša pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas. Take nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi pozneje v menjalnem in stalnem zobovju. Tveganje za križni griz stranskih zob je lahko večje pri nedojenih ali dojenih kratek čas. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni kočniki in/ali podočniki pri ugrizu ne segajo prek spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilni razvoj čeljusti in obraza, zato otroci s tako nepravilnostjo potrebujejo ortodontsko obravnavo. Neposredne povezave med drugimi ortodontskimi nepravilnostmi in trajanjem dojenja večini raziskav ni uspelo potrditi, dokazan pa je škodljiv vpliv različnih razvad, kot so sesanje prsta, dude in cuclja na steklenički, drža odprtih ust, dihanje na usta, nepravilno požiranje in vrivanje jezika med zobe, na razvoj ustne votline; te razvade pa so pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni kratek čas.

Dojenemu otroku ni potrebno dodajati tekočine po steklenički, saj vse potrebno dobi z dojenjem. Kar pa še dodatno zmanjša verjetnost razvoja »stekleničnega kariesa«. Karies v zgodnjem otroštvu se lahko pojavlja tudi pri dojenih otrocih, in sicer predvsem pri tistih, ki se veliko dojijo tudi ponoči, ko imajo že izrasle zobe. Čeprav materino mleko vsebuje minerale in nekatere beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu, je treba upoštevati, da vsebuje tudi sladkorje, predvsem laktozo oziroma mlečni sladkor. Ta je med enostavnimi sladkorji sicer najmanj kariogen, kljub temu pa lahko v neugodnih pogojih, kot so nepravilna ustna higiena izraslih zobkov, ob prisotnosti številnih bakterij in odsotnosti fluoridov, pripomore k razvoju kariesa. Dolgotrajno dojenje, od 1. leta naprej predvsem dojenje ponoči, je torej povezano z večjim tveganjem za karies, na razvoj te bolezni pa hkrati vplivajo drugi dejavniki. Strokovnjaki, ki so raziskovali te vplive, trdijo, da z zobozdravstvenega stališča ni potrebno odsvetovati dolgotrajnega dojenja, če se izvajajo preventivni ukrepi proti kariesu, kot je dobra ustna higiena, takoj ko izrastejo prvi zobje, primeren vnos fluoridov in zdrava uravnotežena prehrana otroka s čim manj sladkorja. Zelo pomembni pa so seveda tudi preventivni pregledi pri otroškem zobozdravniku ali ustnemu higieniku, saj je to dobra priložnost, za razgovor staršev z zobozdravnikom ali ustnim higienikom, priložnost za vprašanja staršev povezana z dojenjem in ohranjanjem ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa s pravilno ustno higieno. Že v šolah za starše, želijo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. V Sloveniji si prizadevamo, da bi bil prvi obisk staršev in otroka pri zobozdravniku že med 8. in 12. mesecem otrokove starosti. Razgovor in pregled v tej starosti omogočata, da zobozdravnik ali ustni higienik zgodaj odkrije morebitna tveganja za ustno zdravje ali zgodnje znake bolezni in razvojnih motenj v otrokovi ustni votlini, hkrati pa da staršem ustrezne, posameznemu otroku prilagojene nasvete o ustni higieni, zdravi prehrani, vnosu fluoridov, nadaljnjih rednih obiskih zobozdravnika in drugih preventivnih ukrepih.